Tehnične in higienske anomalije
Možni vzroki in posledice
Razmnoževanje mikroorganizmov in patogenov v neugodnih razmerah je običajno posledica tehničnih anomalij. Možne so številne tehnične napake, kot so nepravilno načrtovanje, nepravilna dela na inštalaciji, previsoke ali prenizke temperature vode.
-
Možne nepravilnosti na prvi pogled
- Nepravilno načrtovanje (preveliki hranilniki in cevovodi)
- Nepravilen zagon
- Nepravilno delovanje
- Stagnacija – mrtvi rokavi cevi, prepovedane križne povezave
- Uporaba neprimernih materialov in komponent
- Okvare sistemskih komponent (npr. toplotni izmenjevalniki, obtočne črpalke)
- Zmogljivost črpalke ni prilagojena cevnemu sistemu (hidravlične razmere)
- Usedline v akumulatorju tople vode ali pomanjkljivi premazi (kakovost vode, izbira materialov)
- Poškodbe zaradi korozije ali velike usedline apnenca v cevovodih
- Temperature pod 55°C v sistemu tople vode (PWH)
- Temperature nad 25°C v sistemu hladne vode (PWC)
- Nezadostna izolacija cevi hladne in tople vode
- Higienske napake na hišnih priključkih (npr. cevi za prho, aeratorji)
- Ni rednega vzdrževanja in pregledov
Higiensko tveganje za nastanek biofilma
Drugi vplivni dejavnik je sam biofilm. Za razvoj biofilmske tvorbe in povečanega števila mikroorganizmov obstaja več dejavnikov, kateri so neposredno povezani s kakovostjo vode in obstoječimi tehničnimi pomanjkljivostmi. Primarni dejavnik parametrov, ki pomembno vplivajo na rast biofilma in tudi na povečanje števila mikroorganizmov so temperature – (ponazoritev), kakovost pitne vode (trdota vode), biološka hranila, DOC, čas stagnacije/neuporabe (primarni faktor 2), materiali/snovi in površinska struktura (starost materiala). Za ta področja je na voljo podrobnejša literatura strokovnih člankov in raziskovalnih projektov.
Predolge prekinitve (v pitni vodi so to redne prekinitve uporabe za več kot 7 dni) pomenijo, da je biofilm preveč neoprijet in mlahav, kar omogoča, da se velike količine mikroorganizmov in deli biofilma zelo hitro prerazporedijo po inštalaciji med tlačnimi nihanji. Posledica tega so zelo visoke CFU vrednosti, legionele in/ali Pseudomonas aeruginosa na prizadetih odvzemnih mestih. Z zadostnim pretokom se tvori stabilen biofilm, ki ne vodi do trajnega poslabšanja kakovosti pitne vode.
Previdnost tudi pri predelavah/nadgradnjah: Po več letih uporabe lahko nenadne večje spremembe hitrosti pretoka privedejo do uničenja biofilma v stari inštalaciji (prilagoditev/odpornost na strižne sile/pogoje – trdnost površine biofilma), pri nezadostnem izpiranju pa do onesnaženja novega odseka cevovoda.
Biofilmi lahko sprožijo higiensko tehnične težave:
|
|
|
|
|
|
Nevarna bakterija: Pseudomonas aeruginosa
Z mikrobiološko-higienskega vidika je poleg razmnoževanja legionele okoljska bakterija Pseudomonas aeruginosa ena najpomembnejših patogenih klic, ki se lahko širijo tudi v inštalacijah pitne vode. Pseudomonas aeruginosa lahko vstopi v sistem hišne inštalacije preko hišnega priključka ali pa se vnese med predelavo inštalacije ali pa v novo inštalacijo kot posledica kontaminiranih delov, orodja ali delovnega materiala. Mrtvi rokavi cevovoda in stagnacija v hišni inštalaciji spodbujajo razmnoževanje. Posebej prizadeti so cevni razvodi hladne vode, vključno z izlivnimi mesti. Ko se enkrat ugotovi prisotnost, so dolgotrajni, časovno zamudni in dragi ukrepi pogosto edini način za odpravo. Zmanjšanje tega tveganja vključuje izogibanje napakam pri načrtovanju, gradnji, zagonu in obratovanju inštalacije pitne vode v skladu s splošnimi inženirskimi pravili.
Bakterije se lahko tukaj pojavljajo lokalno ali sistemsko v območju hladne in tople vode. Najdemo jih na primer v decentraliziranih sistemih za obdelavo vode, kot je mehčalna naprava vode, v sistemih za proizvodnjo dializne vode, v cevovodnih odsekih stoječe vode, pa tudi na področju iztočnih armatur in neposredno na pipah (npr. aerator). Kontaminacija se lahko pojavi tako v obstoječih inštalacijah pitne vode kot tudi v inštalacijah, kjer so bili izvedeni novi ukrepi ali spremembe pred ali kmalu po zagonu teh sistemov.
